Znane osebnosti - Tone Kralj

Tone Kralj (1900 - 1975), slikar, grafik in kipar, je svoje prvo likovno znanje pridobival od starejšega brata Franceta. V letih 1920/23 je študiral v Pragi in se kasneje študijsko izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo. Do konca dvajsetih let je tesno sodeloval z bratom Francetom, potem pa razvil svoj stil monumentalnega realizma.

Tone Kralj, umetnik, ki ob starejšem Francetu, predstavlja ključno osebnost slovenskega ekspresionizma in nove stvarnosti. Posegal je na različna področja likovne ustvarjalnosti in v več kot pol stoletja ustvaril obsežen opus stenskih poslikav, oljnih podob, skulptur, grafik, risb, ilustracij, lutk in celo oblikovalskih in arhitekturnih stvaritev. Bil je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je v tem stoletju nadaljeval kontinuiteto sakralne umetnosti, obvladoval velike zidne površine cerkvenoh notranjščin, vseskozi pa prizadeto beležil tragedije lastnega naroda in posameznika v obče ter skušal postaviti vreden pomnik domačemu ljudskemu izročilu.
Predvsem pa je bil Tone Kralj ekspresionist in privrženec filozofije nove stvarnosti. Temeljnim načelom, da naj bi umetnost vsebovala življenje in govorila o njem, v oblikah pa iskala odraz vsebin, je zvesto sledil skozi vsa obdobja do svoje smrti. Četudi je svojim prvotnim, za ekspresionizem značilnim motivom kasneje dodajal druge, socialne vsebine in žanre nove stvarnosti, angažirane podobe na temo vojne in socialistične dobe, v nabožnih temah pa sledil sporočilu zgodb, ni nikoli opustil ekspresionističnega spoštovanja močnih osebnih stališč in oblikovnih rešitev primitivne umetnosti, ki poseduje nekakšen skrivnosten, prvinski in v osnovi poetičen jezik, lasten vsem kulturam.

V iskanju vzorov, je Tone Kralj, tako kot France, posegal po domačem izročilu, zapisanem v srednjeveški umetnosti in ljudskem podobarstvu, v izročilu starodavnih mitov in legend. V svoj dramatičen likovni svet je skušal ujeti tisti resnični genius loci lastne dežele, ki ni bil toliko poseben v zunanjih manifestacijah kot pa v duhovni, mitični tradiciji tukajšnjegak, pretežno ruralnega življa. kadar iščemo slovenskega slikarja s prepoznavno identiteto prostora, tega najraje poistovetimo z Gasparijem, pri tem pa pozabljamo na marsikaterega našega umetnika, še posebej brata Kralja.