Znane osebnosti - Luka iz Dobrepolja
Znane osebnosti - Luka iz Dobrepolja
Luka Drinak
Podpisoval se je tudi kot: Lukas GUTEFELDER, Lucas AGATHOPEDIUS, Lucas BONICAPIANUS – Luka Dobrepoljski ali Luka iz Dobrepolja
Mineva več kot 510 let, ko je v eni od dobrepoljskih vasi na svet, privekal mali LUKA, staršem s priimkom DRINAK. Že v deških letih je kazal velike intelektualne sposobnosti, kar je spodbudilo starše, ki so živeli od kmetijstva in trgovine, da ga namenijo v šole. Po vsej verjetnosti je najprej obiskoval latinsko šolo v Ribnici in postal diakon. V naslednjem letu je prejel mašniško posvečenje. Kdor je v tistem času želel dobiti višje službe v Cerkvi (prošt, kanonik, arhidiakon …), je moral po končani latinski šoli v Ribnici naprej na Dunaj (to šolo bi danes označili kot srednjo, imenovano od l. 1407 dalje kot prvo gimnazijo na Kranjskem).
Iz rodne dobrepoljske doline je odšel na Dunaj, kjer ga je k sebi vzel premožen in učen dunajski meščan Avguštin Sprugl – Tyfernus, ki je pred tem je bil župnik v Moravčah in Slovenj Gradcu. Na Dunaju je leta 1521 dobil župnijo sv. Petra.
Luka je kmalu zapustil Dunaj in odšel na študij v Salzburg in še na pet nemških univerz ter se nato končno vrnil študirat na Dunajsko univerzo. Aprila 1524 se je vpisal pod imenom LUCAS DRINAK BONICAMPIANUS (v priimku se skriva koren besede dren).
Po smrti cesarja Maksimiljana 1. (edini habsburški cesar, ki je obvladal slovenščino) je Dunajska univerza doživljala veliko krizo (verski boji, kuga, ki je pokopala kar 10.000 meščanov, turška nevarnost, obleganje Dunaja leta 1529, neurejeno materialno stanje na univerzi, notranji nemiri). Sledili sta dve reformi na univerzi (1524 in 1528), ki ju je sprožil takratni deželni glavar in poznejši cesar Ferdinand 1., in stanje se je začelo izboljševati.
V takšnih težavnih razmerah je naš LUKA leta 1528 dosegel PRVO AKADEMSKO STOPNJO, postal je BACCALAUREUS ARTIUM (ravno na dan 10. 3. 1528, ko na Dunaju sežgejo prekrščevalca Balthasarja Hubmaierja, kar je zelo prizadelo našega Luko in Primoža Trubarja, ki je bil tisti čas študent na Dunaju).
Leta 1533 je postal član konzilija fakultete in kot profesor redno opravljal svoje dolžnosti, sodeloval v izpitnih komisijah, opravljal dolžnost dekanovega asesorja in 1536 dosegel čast dekana. To službo je pozneje opravljal še štirikrat (1543, 1545, 1547, 1557). Poleg tega je bil dvakrat rektor univerze (1547, 1557). Že leta 1541 in 1554 je bil soglasno izvoljen za superintendenta univerze in v letih 1548–53 je opravljal pomembno funkcijo krajevnega superintendenta (mož zaupanja, ki je varoval interese državne oblasti, vladarjeva podaljšana roka).
Omeniti moramo tudi to, da si je Sigismund Herbestein (rojen 1846 l. v Vipavi) izbral za diplomatska potovanja na vzhod (Madžarska, Poljska, Rusija) našega Luka, ki je bil hkrati spremljevalec, tajnik, prevajalec in stilistični oblikovalec besedil. Ne vemo, kolikokrat je bil Luka zraven na 69 diplomatskih misijah S. Herbersteina (30-krat na Madžarsko, petnajstkrat na Poljsko in dvakrat v Rusijo). Vse to je dokazljivo s pismi, ki sta jih izmenjavala naš Luka (Agathopedius) in Sigismund H. Bila sta tesno povezana, Sigismunda je imel za očetovskega zaščitnika. Iz pisem se jasno izdvoji dejstvo, da je naš Luka stilistično izpilil Hebersteinove Moskovske zapiske, ko so izšli 1549 leta pod naslovom RERUM MOSCOVITICARUM COMMENTARII.
Mesto, ki ga je Luka zasedal na artistični fakulteti od leta 1534, ko je postal ORDINARIUS BONARUM LITERARUM PROFESSOR, je bila ena glavnih pridobitev humanistične prenove na Dunajski univerzi. To je bila stolica za POETIKO, združeno z RETORIKO. O tem, kako je Luka učil svoj predmet, je moč razbrati iz dveh rokopisnih fragmentov, zlasti, kako je predaval, bral in razlagal CICERONA. Bil je izjemen, njegov študent CASPAR MARCHAR je izdal Ciceronov spis v nemškem prevodu na podlagi Lukovih predavanj. Mnogi njegovi študentje se v dobrem spominjajo svojega spoštovanega učitelja in so mu posvetili svoje literarne zapise, posvetilno elegijo in podobno.
Častno mesto je bilo odmerjeno Luki kot superintindentu v PRVEM TISKARSKEM KATALOGU AKADEMSKEGA ZBORA DUNAJSKE UNIVERZE LETA 1551.
Njegov zelo učeni študent Talhmer je v poslovilnem govoru ob pogrebu pokojnega Luka, 25. julija 1562, pred 3000 študenti pred stolnico sv. Štefana na Dunaju med drugim dejal, DA JE BIL POKOJNIK V VELIKO ČAST SVOJI DOMOVINI KRANJSKI. Ta govor je bil istega leta objavljen v TISKANI BESEDI S POSVETILOM VELIKEGA LUKOVEGA PRIJATELJA, DIPLOMATA BARONA SIGISMUNDA (ŽIGA) HERBERSTEINA. Na prvi strani je bil natisnjen grb Herbersteinov.
Luko so pokopali v stolnici sv. Štefana na Dunaju med največjimi imenitniki vseh časov. Za škofom Jurijem Slatkonjo je bil naš Luka drugi Slovenec, ki je dobil mesto pokopa v stolnici sredi Dunaja.
Veliko spoštovanje do našega Luke, ki je 28 let nesebično razdajal svoje veliko znanje svojim priljubljenim študentom, je v žalostinki zapisal Ljubljančan, njegov študent Gašper Žitnik:
»Luka iz Dobrepolj se je v družbi barona Sigismunda Herberstaina pogosto družil s Kranjci (študentje), ki jih je družila skupna ljubezen do rodne Kranjske.« Kot dolgoletni profesor in očetovski vodnik na Dunaju je prispeval svoj delež k uveljavitvi humanističnega duha na univerzi in k duhovnemu napredku svoje Kranjske domovine.
Leopold Lahner je leta 1562 v poročilu o delovanju artistične fakultete (danes je to filozofska fakulteta) spoštljivo opisal, da je sodil med prve najuglednejše profesorje na njegovi ustanovi.
Povzeto po govoru g. Edija Zgonca na proslavi ob prazniku Občine Dobrepolje, 6. decembra 2018; pripravil Igor Ahačevčič
